Slavko Šketa za časopis Naša sredina: “Nič ni nemogoče, treba je delati, sodelovati, znati poslušati in si postaviti realne cilje.”

Aktualno (četrto) številko časopisa Naša sredina lahko v e-obliki preberete TUKAJ. Vse prejšnje številke pa so prav tako v e-obliki na voljo na POVEZAVI.

INTERVJU S SLAVKOM ŠKETO – PREDSEDNIKOM LO SMC SPODNJE SAVINJSKE DOLINE

Kako ste na začetku mandata vzpostavili lokalno mrežo oziroma lokalni odbor?

Najprej moram povedti, da lokalni odbor SMC Spodnje Savinjske doline združuje šest občin: Braslovče, Polzelo, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Začetek delovanja članov SMC, v času lokalnih volitev 2014, je bil zelo obetaven in uspešen, verjetno tudi na podlagi programa stranke SMC in izkušenj na državnozborskih volitvah. Takrat smo bili zelo organizirani v posameznih občinah, dobro zastavljena je bila tudi medsebojna koordinacija in sodelovanje s centralo SMC v Ljubljani. Uspehi niso izostali, imamo lepo število svetnikov v občinskih svetih v štirih občinah. V teh občinah so naši člani zelo aktivni, tako pri razpravah, kot pri posredovanju pobud. Žal smo brez predstavnikov SMC v občini Tabor in Vransko.

Po lokalnih volitvah so aktivnost na nivoju dela in sodelovanja v lokalnem odboru žal zamrla. Razlogi sedaj niso več pomembni, saj smo po konstruktivni oceni dogajanja oktobra 2015 soglasno izvolili novo vodstvo lokalnega odbora.Novo vodstvo je sestavljeno iz mladih, ambicioznih in napredka željnih članov, ter starejših, ki  imamo znanje, izkušnje in pravo mero modrosti. Ta kombinacija vsak dan bolj dokazuje, da je prava in  uspešna.

Pred enim letom smo zastavili novo organiziranost v lokalnem odboru. Določili smo odgovorne koordinatorje po posameznih občinah in porazdelili zadolžitve. Sestajamo se pogosto, pripravili smo nabor vseh aktivnosti in projektov, ki jih je za profesionalno delo cele ekipe, zato smo morali določiti prioritetni vrstni red. V preteklem obdobju smo organizirali kar precej odmevnih dogodkov, kar potrjuje tudi dejstvo, da smo vedno bolj opazni v našem okolju. Upam si trditi, da smo trenutno najbolj aktivni strankarski lokalni odbor v Spodnji Savinjski dolini. Moram pa poudariti še to, da zelo dobro sodelujemo s sosednjimi lokalnimi odbori stranke SMC, posebno s Šaleško dolino in Celjem.

 

Kateri so bili prvi projekti, ki ste se jih lotili?

Za razumevanja razmer v naši dolini smo se najprej seznanili z aktivnostmi po posameznih občinah in analizirali projekte iz preteklosti, ki so pristali med neizpolnjenimi željami. Zanimalo nas je, zakaj le ti niso bili realizirani, da v prihodnje ne bomo ponavljali enakih napak. Že v naslednjem koraku pa smo se zazrli v prihodnost, v ustvarjanje pogojev na vseh področjih za lepšo prihodnost vseh generacij v zdravem okolju.

Splošna ugotovitev je, da so posamezne občine zelo različno uspešne. Nekatere so zelo aktivne in so pridobile precej dodatnih, državnih in evropskih sredstev, druge pa so se zadovoljile z vključevanjem v skupne, medobčinske projekte. Kar težko je razumeti, da so se nekateri zadovoljili z obrazložitvijo, da ni sredstev za posamezne investicije. Nekateri projekti, ki so pomembni za celotno Spodnjo Savinjsko dolino, so ostali nerealizirani. Ugotovitev, da so razlogi v neaktivnosti nekaterih, medsebojnem sodelovanju, usklajevanju in sprejemanju kompromisov, je postala naš cilj in vzpodbuda, da se na tem segmentu angažiramo. Želimo predstaviti odgovornim v posameznih občinah in tudi občanom, da je potrebno za napredek in razvoj v Savinjski dolini pozabiti na občinske meje.

Takšen, zelo pomemben projekt je poplavna zaščita porečja Savinje s pritoki. Po pregledu izvršenih postopkov v preteklem obdobju, izdelane dokumentacije, analiz, zahtev in dogovorov smo ugotovili, da smo padli ravno na zgoraj omenjenih dejstvih. Projekt izdelava DPN za poplavno varnost porečja Savinje s pritoki na delu območja Spodnje Savinjske doline je bila ustavljena leta 2013. Na premajhno aktivnost odgovornih kaže tudi v začetku leta 2011 sprejeta Uredba o DPN za območje Savinje od Letuša do Groblje. Od sprejetja do danes ni bila izdelana niti PGD dokumentacija, intervencijsko je bilo urejenih le nekaj krajših odsekov brežin.

Ugotovitev, da so glavni razlog neusklajeni interesi med posameznimi odgovornimi akterji v SSD, nam potrjuje naš cilj in usmeritev, da gradimo na povezovanju, sodelovanju in usklajevanju različnih interesov v naši dolini.

 

Kakšno je sodelovanje lokalnega odbora s poslanci?

V Spodnji Savinjski dolini nimamo poslanca SMC, ki bi bil domačin. Za naše območje je zadolžen poslanec g. Saša Tabakovič in posvem logično je, da ne pozna utripa življenja in potreb naših prebivalcev tako, kot nekdo, ki prebiva v teh krajih. Toda ker z njim korektno sodelujemo, mu potrebe, težave in ideje naši občanov skušamo približati mi. Sicer pa moram priznati, da je naše sodelovanje s poslankami in poslanci dobro in predvsem konstruktivno. Posebej bi se na tem mestu zahvalil poslanki ga. Janji Sluga, ki je praktično vedno na voljo za naša vprašanja in je pogosto prisotna na naših dogodkih. Iskrena hvala pa tudi regijskemu koordinatorju Maticu Volku, s katerim zelo dobro sodelujemo in se vedno potrudi, da se naše ideje tudi realizirajo.

 

Kako do sedaj ocenjujete stranko in delovanje lokalne mreže?

Uspehi in prepoznavnost stranke SMC je vidna na vseh področjih, čeprav to mnogi  nočejo priznati in jo skušajo prikriti. Je pa potrebno še veliko napornega dela, predvsem na lokalni ravni, kjer je baza stranke. Nalog je veliko, delo pa se opravlja volontersko. Težko je animirati ljudi, ker žal politiko povezujejo z neproduktivnostjo. Toda verjamem, da bomo s tako aktivnimi tempom, kot ga imamo sedaj, presegli tudi to apatijo in nadaljevali uspešno SMC zgodbo v naši zeleni dolini. Trudimo se pridobiti občane, tudi nečlane SMC, ki so pripravljeni s svojim znanjem in izkušnjami sodelovati pri realizaciji naših ciljev in tako širiti krog ustvarjalcev lepše prihodnosti.

 

Kako izgleda tipični delovni dan predsednika lokalnega odbora?

Ne glede na to, da sem upokojenec, zgodaj vstajam, kot bi moral v službo, le z občasnim časovnim zamikom. Redno zajtrkujem, kaj preberem, pregledam pošto in še kaj, vezano na moj poklic gradbinca in novopečenega politika. Lahko rečem, da mi naloga predsednika LO predstavlja kar »mini zaposlitev«, naloge in obveznosti se kar vrstijo, jih pa z veseljem sprejemam, ker vidim, da je moje delo produktivno in opaženo. Imam ženo, dva otroka in šest vnukov, kar v veliki meri opredeljuje prednostne naloge. Živim na deželi, rad se ukvarjam z urejanjem okolice in zmerno rekreacijo. Da pa je moja angažiranost popolna,  je tu vskočila še politika.

 

Katera je bila najbolj zanimiva izkušnja?

Bile so prijetne pa tudi neprijetne izkušnje, to je v politiki potrebno vzeti v zakup.

Prijetna je, da sem v tem kratkem času, ko se bolj aktivno ukvarjam s politiko, spoznal veliko pozitivnih, zanimivih in podobno mislečih ljudi, kar mi daje dodatno energijo, da nadaljujem z začeto potjo. Zagotvo je bil ena zanimivejših izkušenj celodnevni obisk dr. Milana Brgleza v Žalcu in okolici. Redko kdo ima priložnost predsednika DZ gostiti cel dan. Organizacijsko je bilo kar naporno, a pripravili smo res dober program, kar dokazuje tudi osebna zahvala, ki nam jo je poslal dr. Brglez.

Negativno pa je spoznanje, čeprav sem tudi v preteklosti imel kontakt s politiko, kako močna je lahko dvoličnost, nenačelnost in izsiljevanje nekaterih posameznikov ali skupin, ki ne poznajo ovir za dosego svojega cilja. To sem zaznal že v času lokalnih volitev, ko je bil prisoten velik naboj, ki je po volitvah, za nekatere neuspešnih, povsem zamrl. Podobno pa se dogaja tudi sedaj.

 

Kakšni so vaši cilji v prihodnjem letu?

Svoje aktivnosti smo usmerili predvsem v pripravo projektov, ki so pomembni za celotno Savinjsko dolino in imajo možnosti pridobiti dodatna državna ali evropska sredstva, ker bi s tem oplemenitili občinske proračune in razvoj v Savinjski dolini. Med temi so že omenjena poplavna zaščita, zagotavljanje prometne varnosti na državnih in lokalnih cestah, zagotavljanje prostorskih pogojev za gospodarstvo in občane, prehranska samooskrba, mreža dnevnih in medgeneracijskih centrov ter turistična ponudba. Prav turistična ponudba je naša velika priložnost, glede na to, da imamo naravne danosti, jezera, kulturne in sakralne spomenike, podzemne jame, Rimsko nekropolo, gradove, hmeljsko tradicijo in najnovejšo pridobitev fontano Zeleno zlato.

 

Katera pa so najpogostejša vprašanja, pobude, iz vašega lokalnega okolja?

Glede na to, da je lokalni odbor SSD sestavljen iz več občin, so pobude in vprašanja vezana na specifičnosti dogajanja v posameznih občinah. Podali bomo naprimer pobudo za ustanovitev medobčinskega pravobranilstva Spodnje Savinjske doline. Je pa dejstvo, da smo člani SMC, občinski svetniki, v preteklem obdobju podali največ pobud in vprašanj in da se najpogosteje vključujemo v razpravo. Delujemo konstruktivno, korektno, a vedno z jasnim ciljem in brez podrejanja drugim, zato smo tudi vedno bolj opazni.

 

Načelo, po katerem delujete v vašem lokalnem odboru?

Nič ni nemogoče, potrebno je delati, sodelovati, znati poslušati in si postaviti realne cilje.

Naš cilj je, da vzpodbudimo medsebojno sodelovanje vseh občin na vseh področjih in skupno nastopamo pri realizaciji projektov, ki so pomembni za celotno Savinjsko dolino. Cilj nam je uveljaviti boljše medgeneracijsko sodelovanje in dati priložnost mladim, da izkoristijo svoje znanje, ambicioznost ter drznost in tako dodajo zagon k hitrejšemu reševanju aktualnih razmer. Naj postanejo svoje sreče kovači.